enarfrdehiitjakoptes

Atene - Stoa Attalos, Grčija

Naslov prizorišča: Stoa iz Attalosa, Grčija - (Prikaži zemljevid)
Atene - Stoa Attalos, Grčija
Atene - Stoa Attalos, Grčija

Attalosova Stoa – Wikipedia

Muzej starodavne agore[uredi]. Nadaljnje branje[uredi]. Zunanje povezave[uredi].

Attalosova stoa (imenovana tudi Attalus) je bila stoa (pokrita pot ali portik) na atenski agori v Grčiji.[1] Zgradil ga je pergamonski kralj Atalos II., ki je vladal med letoma 159 pr. n. št. in 138 pr. n. št. Sedanjo stavbo je med letoma 1952 in 1956 rekonstruirala Ameriška šola za klasične študije v Atenah in trenutno je v njej Muzej starodavne Agore.

Stoa, značilna za helenistično dobo, je bila bolj dovršena in večja od prejšnjih zgradb starodavnih Aten in je imela dve namesto običajnega enega nadstropja. Mere stoe so 115 krat 20 metrov (377 krat 66 ft) in je narejena iz pentelskega marmorja in apnenca. Stavba se spretno poslužuje različnih arhitekturnih redov. Dorski red je bil uporabljen za zunanjo kolonado v pritličju, jonska za notranjo kolonado. Ta kombinacija se je v stoah uporabljala že od klasičnega obdobja in je bila v helenističnih časih povsem običajna. V prvem nadstropju stavbe je bila zunanja kolonada jonska, notranja pa pergamenska. Vsako nadstropje je imelo dve ladji in enaindvajset sob, ki so obdajale zahodno steno. Prostori v obeh nadstropjih so bili osvetljeni in prezračevani skozi vrata in majhna okna na zadnji steni. Na vsakem koncu stoe so bile stopnice, ki so vodile do drugega nadstropja.

Stavba je po svoji osnovni zasnovi podobna Stoi, ki jo je Atalosov brat in predhodnik kralja Evmen II. dal postaviti na južnem pobočju Akropole poleg Dionizovega gledališča. Glavna razlika je v tem, da je imela Attalosova stoa vrsto 42 zaprtih sob na zadnji strani v pritličju, ki so služile kot trgovine.[2] Prostrana stebrišča so bila uporabljena kot pokrito sprehajališče.