enarfrdehiitjakoptes

Helsinki - Helsinški glasbeni center, Finska

Naslov prizorišča: Helsinški glasbeni center, Finska - (Prikaži zemljevid)
Helsinki - Helsinški glasbeni center, Finska
Helsinki - Helsinški glasbeni center, Finska

Helsinški glasbeni center – Wikipedia

Helsinški glasbeni center. Zunanje povezave[uredi].

Helsinški glasbeni center, finščina: Helsingin musiikkitalo; švedsko: Musikhuset i Helsingfors), je koncertna dvorana v Toolonlahtiju in glasbeni center. Akademija Sibelius, dva simfonična orkestra, Simfonični orkester Finskega radia (Simfonični orkester Finskega radia) in Helsinški filharmonični orkester se nahajajo v stavbi.

Glasbeni center se nahaja na vidnem mestu med dvorano Finlandia, muzejem sodobne umetnosti Kiasma in čez cesto od finskega parlamenta. V glavni koncertni dvorani, ki je zgradba v vinogradniškem slogu, lahko sprejme 1,704 ljudi. Pet manjših sob sprejme od 140 do 400 oseb. Obstaja dvorana za komorno glasbo in dvorana za komorno opero ter orgelska dvorana, dvorana za vaje in črna skrinjica za ojačeno glasbo. Študenti Akademije Sibelius redno uporabljajo manjše prostore za treninge in študentske koncerte.

Klasični glasbeniki v Helsinkih so si želeli namensko zgrajeno koncertno dvorano vsaj od takrat, ko je bila dvorana Univerze v Helsinkih, kjer je Jean Sibelius dirigiral nekatera svoja dela, poškodovana v drugi svetovni vojni. Končno je bila dvorana Finlandia, ki jo je zasnoval Alvar Aalto, dokončana leta 1971 in je postala eno glavnih prizorišč za koncerte, vendar je bila stavba zasnovana kot konferenčni center za mešano uporabo in akustika glavne dvorane ni bila nikoli zadovoljiva. Akademija Sibelius je leta 1992 izrazila zanimanje za novo koncertno dvorano, formalno načrtovanje pa se je začelo leta 1994, ko sta se projektu pridružila dva velika simfonična orkestra iz Helsinkov, Simfonični orkester Finskega radia in Helsinška filharmonija. V letih 1999 in 2000 je bil izveden dvodelni arhitekturni natečaj za načrtovanje lokacije v Töölönlahtiju, nasproti parlamenta. Na natečaju je zmagal biro LPR Architects iz Turkuja, katerega glavni projektant je bil takrat 30-letni arhitekt Marko Kivistö.